APDEJT.si

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Iran je sporočil, da trenutno ne namerava nadaljevati pogajanj o svojem jedrskem programu z evropskimi državami. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pojasnil, da Teheran preučuje posledice ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov.

Bela hiša je predstavila mirovni načrt za končanje konflikta v Gazi, ki je prejel mednarodno pohvalo, vključno s podporo evropskih in arabskih držav. Nemški kancler Merz je pozdravil Trumpov načrt, vendar obstajajo še nejasnosti. Načrt vključuje 20 točk za prekinitev ognja. Netanyahu podpira načrt, vendar so prisotne nejasnosti.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN obtožil ZN, da niso sposobni reševati konfliktov in da spodbujajo nezakonite migracije. Očital jim je tudi, da so krivi za svetovne probleme in da njihove države 'odhajajo v pekel'. Njegov govor je bil označen za eno najjasnejših predstavitev njegove vizije sveta.

Evropske države vse bolj omejujejo programe "zlatih viz" za tuje investitorje, kar je v nasprotju s politiko Združenih držav Amerike, ki uvajajo nove možnosti za privabljanje bogatih posameznikov, da se preselijo v državo. Razlogi za omejevanje v Evropi niso natančno specificirani v povzetih člankih, ampak vsi trije poudarjajo kontrast s prizadevanji ZDA.

V Londonu so potekali protesti Ukrajincev in njihovih podpornikov pred Kraljevsko opero zaradi nastopa ruske sopranistke Ane Netrebko. Ministrstvo za zunanje zadeve je protestiralo proti napadom na Ukrajino in kršitvi poljskega zračnega prostora.

Po srečanju »koalicije voljnih« v Parizu je 26 držav obljubilo varnostna jamstva Ukrajini po koncu vojne, neuradno naj bi bila med njimi tudi Slovenija. Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj naj bi ta financirala vojno.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so uradno sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu, ker Iran ni izpolnjeval obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Iranski vir je opozoril, da bo aktivacija mehanizma "snapback" uničila diplomacijo in prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja. Iran je zagrozil s strogim odgovorom, če bodo sankcije ponovno uvedene, in opozoril, da nadaljnje sodelovanje z jedrskimi inšpektorji ne bo imelo smisla.

Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana obvestil o rezultatih vrha z ameriškim voditeljem Donaldom Trumpom na Aljaski, poroča Kremelj. Medtem se na spletu pojavljajo teorije zarote glede podpisa Melanie Trump na pismu Putinu. V Italiji pa mediji poročajo, da se uresničitev miru v Ukrajini oddaljuje, saj naj bi bil Trump vse bolj podrejen Putinu, njegove obljube pa naj bi bile le prazna propaganda.

Prizadevanja Donalda Trumpa za vzpostavitev miru med Rusijo in Ukrajino niso prinesla pričakovanih rezultatov. Medtem je podpis Melanie Trump na pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sprožil številne teorije zarote. Putin pa je iranskega predsednika Masuda Pezeškiana obvestil o izidu srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Izrael je izvedel zračne napade na prestolnico Jemna, Sano, in ciljal na predsedniško palačo ter vojaške objekte, kot odgovor na napade Hutijev. Izraelski obrambni minister je izjavil, da bodo napadli vsakogar, ki jih napade ali načrtuje napad. Amnesty International je obtožil Iran, da je med dvanajstdnevno vojno z Izraelom junija uporabil kasetno strelivo proti Izraelu, s čimer naj bi kršil mednarodno humanitarno pravo. Pojavljajo se tudi opozorila, da se zaostrujejo napetosti in možnost hibridne vojne med Izraelom in Iranom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je izjavil, da bi lahko francoska odločitev o priznanju palestinske države spodbudila druge evropske in zahodne države, da sledijo temu zgledu. Povedal je, da so nekatere države že v preteklosti izrazile namero o priznanju Palestine in namignil, da bi se nekatere lahko pridružile Franciji, še posebej septembra. To potezo je označil kot edino pot naprej.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namerava zaprositi evropske zaveznike za finančno pomoč pri financiranju zvišanja plač ukrajinskih vojakov, ki se borijo proti ruski invaziji. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje dodatna sredstva za nadaljevanje boja. Doslej so evropske države zavrnile zagotavljanje financiranja za plače vojaškega osebja, vendar si Zelenski prizadeva za vključitev mednarodnih partnerjev v plačevanje teh stroškov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namerava evropske države zaprositi za finančna sredstva za zvišanje plač ukrajinskih vojakov. Medtem pa se je znašel pod kritikami glede škode, ki naj bi jo povzročil v boju proti korupciji. Zelenski je v parlament vložil predlog zakona o preklicu sprememb, ki so omejile pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega biroja Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP), češ da je "zaslišal javno mnenje". The Spectator ocenjuje, da je ta poteza povzročila nepopravljivo škodo.

Iranski in evropski uradniki so nadaljevali pogovore o iranskem jedrskem programu, kar so bili prvi tovrstni pogovori v živo po junijskih napadih Izraela in ZDA na iranska jedrska območja. Iran je pogovore opisal kot "resne, iskrene in podrobne" ter napovedal nadaljevanje dialoga z evropskimi državami.

Predsednik Ukrajine Volodymyr Zelenski je sporočil, da država dela na zagotovitvi sredstev za deset sistemov zračne obrambe Patriot. To sledi dogovoru, ki evropskim državam omogoča nakup orožja iz ZDA in njegovo posredovanje Kijevu, medtem ko se Ukrajina brani pred rusko invazijo.

Pred nadaljevanjem pogajanj z evropskimi državami o svojem jedrskem programu je Iran sporočil, da bo nadaljeval bogatenje urana. Iranski zunanji minister Abas Araqchi je poudaril, da ima Iran do tega "neomajno pravico", še posebej po nedavnem spopadu z Izraelom. Pogovori med Iranom, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo naj bi potekali v Istanbulu in bodo prvič po ameriško-izraelskih napadih na iranske jedrske objekte v juniju. Cilj srečanja je oceniti pripravljenost Teherana na kompromis.

Iran je v Turčiji začel nova pogajanja z vodilnimi evropskimi državami o omejitvah svojega jedrskega programa. Srečanje je prvo po izraelskem napadu na Iran sredi junija, pri čemer so pričakovanja glede preboja nizka zaradi grožnje ponovne uvedbe sankcij.

Več kot 200 britanskih poslank in poslancev je pozvalo vlado k priznanju palestinske države, s čimer so sledili francoskemu predsedniku Macronu. Medtem je znana grška osebnost Marietta Kurkoulou-Latsi opisala neprijeten incident v taverni z izraelsko družino, ki je prerasel v izražanje sovraštva.

Ukrajinski predsednik Zelenski je odobril delegacijo za pogovore z Rusijo in mednarodnimi partnerji v Istanbulu, z namenom zagotovitve trajnega in pravičnega miru. Delegacijo med drugim sestavlja Ruslan Umerov, sekretar Sveta za nacionalno varnost. Sočasno ukrajinski poveljnik oboroženih sil Sirski nujno poziva ZDA in evropske države k dobavi več sistemov zračne obrambe in raket ter k odpravi prepovedi napadov na ruske vojaške cilje globoko na ruskem ozemlju.

Iran se bo ta teden v Turčiji ponovno pogovarjal z evropskimi državami o svojem jedrskem programu. Pogovori v Istanbulu bodo prvi po prekinitvi ognja, ki je končala konflikt med Izraelom in neimenovano državo. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump opozoril, da bodo ZDA ponovno napadle iranske jedrske objekte, "če bo to potrebno". Njegova izjava je sledila trditvam iranskega zunanjega ministra, da so bili trije jedrski objekti močno poškodovani v preteklih napadih.

Iran je v Turčiji nadaljeval pogovore z evropskimi državami o svojem jedrskem programu. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je zanikal, da bi Iran skušal uničiti državo Izrael in pojasnil, da skandiranje 'Smrt Ameriki' ni poziv k ubijanju Američanov.

Pred novimi pogovori je Iran Evropo obtožil propada jedrskega dogovora, medtem ko so Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija zagrozile s ponovnim uvedbo mednarodnih sankcij zaradi kršenja jedrskih zavez. Poročali so tudi, da Iran poskuša preoborožiti svoje milice po Bližnjem vzhodu, potem ko so ameriški napadi junija ohromili njegov jedrski program.

V Ukrajini so izbruhnili protesti po tem, ko je parlament sprejel zakon, ki bi odpravil neodvisnost dveh protikorupcijskih organizacij. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi otroci načrtovali ruske vojaške drone, kar je del širše vojne v Ukrajini.

Pred nadaljevanjem pogovorov s Francijo, Združenim kraljestvom in Nemčijo je Iran evropske države obtožil nespoštovanja jedrskega sporazuma iz leta 2015 in jih označil za odgovorne za propad dogovora. Razprave so se nato nadaljevale v Teheranu in Istanbulu z državami podpisnicami sporazuma.

Iran se je strinjal z novim krogom pogajanj o jedrskem programu z Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom. Ti pogovori so potekali v Teheranu v torek, nato pa v Istanbulu v petek z državami podpisnicami sporazuma iz leta 2015 o omejevanju iranskega jedrskega programa.

Iran, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so se dogovorile o nadaljevanju pogovorov glede iranskega jedrskega programa, ki naj bi potekali prihodnji teden. Novica prihaja, ko evropske države grozijo s ponovno uvedbo sankcij proti Islamski republiki, če Teheran ne bo dosegel dogovora do avgusta.

Ta teden so potekala nova pogajanja med Iranom in trojko E3 (Nemčija, Francija in Velika Britanija) glede iranskega jedrskega programa. Srečanje je bilo načrtovano za petek in je potekalo v Istanbulu.